Kandidiram zato, ker znam, zmorem in hočem s svojim znanjem in izkušnjami pomagati naši razvojno upočasnjeni skupnosti pri odpravi urbanističnih anomalij in izgradnji manjkajoče družbene in gospodarske javne infrastrukture. V volilno kampanjo vstopam z zavedanjem, da ima naša občina izjemen razvojni potencial, ki že desetletja čaka na učinkovito ekipo, ki bo znala udejanjiti volilne obljube.
V piranski občini je že močno načeta kvaliteta bivanja, problemi se kopičijo – se ne rešujejo. Vse to je posledica neučinkovitega vodenja.
Bilo je tudi nekaj propadlih projektov in zamujenih priložnosti za črpanje nepovratnih evropskih sredstev:
Zelo prikladen izgovor za neučinkovitost je bilo pomanjkanje finančnih sredstev, obenem pa se je sredstva porabilo za zgrešene projekte. V preteklosti so bili na voljo različni finančni viri, ki se jih ni v celoti izkoristilo. Zato mi učinkovitost postavljamo na prvo mesto.
Na tokratnih volitvah imamo možnost, da za župana izvolimo človeka, ki se je v preteklosti že dokazal s svojimi rezultati. Kot ustvarjalna oseba in kot podjetnik težko razumem, zakaj je tako težko sprejeti, kar samo malo diši po razvoju. Vprašanje, ki si ga moramo postaviti na teh volitvah je, do kdaj bomo občanke in občani še prenašali stagnacijo, ki je rezultat neučinkovitega vodenja občine. Ne trdimo, da se dosedanji upravljalci občine niso trudili, vendar si je treba priznati, da niso našli poti do pravih rešitev. Dejstvo je, da želenih rezultatov ni!
Nedovršni glagol »želeti« je premalo za učinkovito skupnost. Zato pri vsakem načrtovanju in dejanju štejejo izkušnje, strokovnost in marljivost. O nas glasneje govorijo naša dejanja kot skrbno izbrane zakladnice besed, s katerimi prelagamo odgovornost na druge, opravičujemo neučinkovitost in zapravljene priložnosti. Zato bodimo raje kot z besedami, produktivni z dejanji. Nič nam ne koristijo volilni programi in obljube, če jih ne znamo v praksi tudi udejanjiti.
Da bi bili zares učinkoviti pri uresničevanju naših volilnih zavez, bomo skupaj z izvoljenimi predstavniki v občinski svet in krajevne skupnosti najprej določili razvojne prioritete in vse prioritetne projekte pripeljali do gradbenih dovoljenj, ki so pogoj za kandidiranje na razpisih za pridobitev finančnih sredstev.
Osnova našega delovanja je spoštovanje in odprtost za sodelovanje z vsemi občankami in občani, še posebej tistimi, ki so zbrali pogum in se odločili za kandidaturo na prihajajočih volitvah.
Naša kampanja temelji na pozitivnih konkretnih vsebinah, ki jih bomo tvorno uresničevali po volitvah z vsemi listami in političnimi strankami, ki kandidirajo na letošnjih lokalnih volitvah.
Občanke in občani imamo različne interese, posledično tudi različne potrebe, a pomembno je, da se znamo poenotiti o skupnih interesih in potrebah. Namesto zapravljanja priložnosti se moramo poenotiti o razvojnih prioritetah za zdrav razvoj naše skupnosti. Samo premišljeni in dobro zastavljeni cilji nas vodijo tja, kamor želimo priti.
Naša prizadevanja bomo usmerili v kulturo bivanja, v ustvarjanje boljših bivalnih pogojev in pozitivnega vzdušja, da Piran zaslovi kot občina zadovoljnih in zdravih ljudi vseh generacij.
Poskrbeli bomo za kakovostno izvajanje javnih storitev, skrb za najmlajše, mlade in starejše občane, učinkovitejšo stanovanjsko politiko, boljše pogoje za izobraževanje, gospodarski razvoj, kvalitetno prometno infrastrukturo, ob hkratni povečani skrbi za ohranjanje okolja.
Naš program obsega naslednje konkretne ukrepe:
Z namenom razvoja obrtništva in podjetništva, pridobitve vlagateljev in odpiranja novih delovnih mest, ki niso neposredno povezana s turizmom in niso odvisna od sezonskosti turizma, bomo v temeljnem prostorskem aktu OPN določili lokacije za izgradnjo družbene in gospodarske javne infrastrukture ter obrtno – poslovne cone (ob bodoči HC Koper – Dragonja). V ta namen bomo predlagali odpravo pogoja izravnalne bilance pri spremembi namembnosti kmetijskih zemljišč v stavbna za potrebe izgradnje obrtno – poslovne cone ter druge družbene in gospodarske infrastrukture. K podpori bomo pozvali Obrtniško in podjetniško zbornico, Primorsko gospodarsko zbornico, Gospodarsko zbornico Slovenije, ministrstvo za gospodarstvo ter Ministrstvo za kmetijstvo, v smislu iskanja kompromisov in razvojne uravnoteženosti kmetijstva in gospodarstva.
Sledili bomo razvojnim in prostorskim potrebam obrtnikov in podjetnikov. Vzpostavili bomo tesno sodelovanje z Območno obrtno-podjetniško zbornico Piran in Primorsko gospodarsko zbornico.
Ustvarili bomo prijaznejše pogoje za privabljanje vlagateljev in gospodarstvenikov k odpiranju proizvodnih obratov v občini Piran ter tako zagotovili, da bodo imeli mladi po zaključku študija in poklicnega usposabljanja možnost zaposlovanja in ustvarjanja družin v domačem kraju.
Podoba Portoroža se že desetletja ni spremenila. To pomeni, da so Portorož razvojni trendi zaobšli. Portorož se je začel razvijati kot turistična destinacija z izgradnjo hotela Palace leta 1910. V 70. letih je sledilo drugo razvojno obdobje z arhitektom Mihevcem in na tej razvojni stopnji smo obtičali do danes. Sedaj je pred nami izziv odločitve, v katero smer se bo turizem razvijal glede na svetovne trende. Zgolj promocija hotelske ponudbe razvija prej »hotelizem« kot turizem. Zato naša razvojna strategija temelji na dopolnitvi in izgradnji sodobne turistične infrastrukture ter vpetosti lokalnih ustvarjalcev in pridelovalcev v turistično ponudbo.
Zavedamo se, da je od politike naše občine, največje turistične občine v državi, odvisen prihodnji razvoj Istre, ki bi jo morali skupaj z ostalimi občinami graditi kot enotno kulturno, turistično, športno, logistično, trajnostno naravnano ter gospodarsko močno destinacijo. Istra bi morala biti vodilna destinacija, posamezne občine pa njeni gradniki, s poudarkom na integraciji turističnih produktov in medobčinske turistične infrastrukture.
Turistične organizacije istrskih občin so v zadnjem obdobju pričele z neformalno skupno promocijo »obalnega« turizma pod blagovno znamko “Love Istria”, vendar zgolj na družbenih omrežjih, kar bi morali nadgrajevati z vzpostavitvijo in upravljanjem partnerske politike med vsemi deležniki v turizmu, z razvojem in implementacijo krovne zgodbe, ki odseva in podpira pozicioniranje vodilne destinacije ter učinkovitim managementom destinacije, vključno z razvojem in upravljanjem skupne blagovne znamke Istra -Slovenija.
Strategija trajnostne rasti slovenskega turizma 2017–2021 in Strategija slovenskega turizma 2022-2028 deli Slovenijo na štiri makro destinacije: Mediteranska & Kraška Slovenija, Alpska Slovenija, Termalna Panonska Slovenija ter Ljubljana & Osrednja Slovenija. V navedeni strategiji je Slovenska Istra definirana kot širše geografsko območje, ki ga sestavljajo vodilne destinacije Portorož-Piran, Izola, Koper in Ankaran.
Drobitev vodilnih destinacij na posamezne občine ima za posledico v globalnem prostoru manjši doseg, zato je treba prepoznavnost posamezne vodilne destinacije graditi v tesnejši povezavi z destinacijo Istra oz. Istra in Kras, ki bi morala prevzeti vlogo ciljne destinacije. V strategiji opredeljene vodilne destinacije, pa bi morale kot njeni pomembni gradniki po logiki trženja destinacij na globalnem trgu nastopati skupaj.
Razvoj zaokrožene destinacije Istra in Kras je odvisen od vzpostavitve boljšega medobčinskega sodelovanja in povezovanja istrskih in kraških občin. Šele z dosegom soglasja med njimi lahko razmišljamo o oblikovanju enotne destinacije.
Zasnovali bomo program dogodkov v mesecu novembru, ki bo promoviral lokalne pridelovalce in njihove pridelke. V ta namen bomo izkoristili Tartinijev trg, skladišči soli Monfort in Grando ter trge v zalednih vaseh. Pester družabni program se bo nadaljeval tudi v decembru, s čimer bomo popestrili krajevni utrip.
Spremenili bomo obstoječi sistem sklepanja najemnih pogodb z določenega časa na nedoločen čas ali za časovno obdobje, s katerim bomo poenostavili postopke in prihranili čas uporabnikom in občinskim uradnikom, saj ne bo več potrebno vsako leto podaljševati najemnih pogodb tako pri najemu občinskih zemljišč, kot tudi pri uporabi javnih površin za postavitev gostinskih teras.
Že za leto 2023 bomo predlagali sprejetje participativnega proračuna, v katerem bodo občanke in občani soodločali o razporejanju dela proračunskega denarja, namenjenega naložbam za izboljšanje kakovosti življenja vseh občank in občanov.
Z namenom učinkovitejšega črpanja finančnih sredstev za potrebe izgradnje družbene in gospodarske javne infrastrukture bomo za vse prioritetne projekte pridobili gradbena dovoljenja, ki so pogoj za prijavo na razpise za sofinanciranje občinskih projektov.
Za vse javne ustanove, katerih ustanovitelj je Občina, bomo poenotili naročanje z namenom prihranka javnih proračunskih sredstev in lajšanja dela javnim ustanovam.
Poskrbeli bomo za pravičnejšo in bolj učinkovito namensko porabo turistične takse za promocijske in razvojne potrebe.
Nadaljevali bomo postopke za sprejetje občinskega prostorskega načrta (OPN) kot temeljnega prostorskega akta občine. OPN je pomembna podlaga za racionalno in trajnostno načrtovanje vseh posegov v prostor v občini ter za zagotavljanje kakovostnih pogojev za življenje in delo prebivalcev. Gre za pomemben akt, ki zajema izhodišča in cilje prostorskega razvoja občine, načrtovane prostorske ureditve lokalnega pomena ter opredeljene pogoje umeščanja objektov v prostor. Sprejemanje bo transparentno in pri njem bodo sodelovali vsi krajani, saj ljudje, ki tu živimo, najbolje vemo, kakšne so potrebe, kaj si želimo in v kakšni občini želimo živeti. Ponovno bomo pregledali in preučili vse pobude krajanov in jih po možnosti tudi upoštevali.
Posebno pozornost bomo namenili vsebinam, ki pomembno vplivajo na dvig družbenega standarda in izboljšanje demografske slike v naši občini, kjer je indeks staranja prebivalstva eden najvišjih v državi.
Občina Piran ni le turistična in vikend destinacija. Tukaj smo tudi stalni prebivalci in imamo enake življenjske in razvojne potrebe kot v drugih občinah, kjer imajo razvito obrtno-poslovno infrastrukturo, ki omogoča razvoj obrtnih in podjetniških dejavnosti, ki niso neposredno vezane na turizem in poletno turistično sezono. Zato bomo v OPN-ju poleg vsebin, ki odpravljajo sezonskost turizma, ustvarili okoljske in prostorske pogoje za gospodarski razvoj. Z namenom razvoja obrtništva in podjetništva, pridobitve vlagateljev in odpiranja novih delovnih mest, ki niso neposredno povezana s turizmom in niso odvisna od sezonskosti turizma, bomo v temeljnem prostorskem aktu OPN določili lokacije za izgradnjo družbene in gospodarske javne infrastrukture ter obrtno – poslovne cone (ob bodoči HC Koper – Dragonja). V ta namen bomo predlagali odpravo pogoja izravnalne bilance pri spremembi namembnosti kmetijskih zemljišč v stavbna za potrebe izgradnje obrtno – poslovne cone ter druge družbene in gospodarske infrastrukture. K podpori bomo pozvali Obrtniško in podjetniško zbornico, Primorsko gospodarsko zbornico, Gospodarsko zbornico Slovenije, ministrstvo za gospodarstvo ter Ministrstvo za kmetijstvo, v smislu iskanja kompromisov in razvojne uravnoteženosti kmetijstva in gospodarstva.
Med drugim bomo nadaljevali tudi dialog s pristojnimi ministrstvi glede odprave zahtev, da se objektom v območju razpršenih gradenj ukinejo stavbna zemljišča ter da se nepozidana stavbna zemljišča sredi Portoroža spremenijo v kmetijske površine. Tako se bomo izognili morebitnim odškodninskim tožbam občanov, ki imajo temelj v že izdanih sodbah Ustavnega sodišča.
Nadaljevali bomo s postopkom optimizacije hitre ceste Jagodje – Lucija, kar bo po izgradnji omogočilo ukinitev odcepa sedanje regionalne in tranzitne ceste, ki Lucijo grobo deli na dva dela.
Po izgradnji mostovža bomo nadaljevali s projektom rekonstrukcije ceste in izgradnjo manjkajoče komunalne infrastrukture.
Za ureditev mirujočega prometa bomo pričeli z aktivnostmi za izgradnjo garažne hiše v Piranu, Portorožu, Luciji in Strunjanu.
Izvedli bomo zahteven in nujno potreben projekt protipoplavne zaščite mesta Piran in vzdrževanje vodotokov.
Uredili bomo plaže v Piranu, Portorožu, na Seči in v Fiesi.
Skladno z veljavnimi prostorskimi akti in pomorskim prostorskim načrtom bomo pričeli postopek za ureditev novega krajevnega pristanišča, kjer bodo poleg zadostnega števila komunalnih privezov urejeni tudi privezi za dnevne navtične obiskovalce. Vsa plovila iz Portoroža bodo preseljena v novo pristanišče, glavni pomol v Portorožu pa bo namenjen le za izvajanje dejavnosti turističnih prevozov.
Od Pirana do Dragonje bomo zgradili varno peš in kolesarsko povezavo, opremljeno s počivališči in pitniki, tudi na trasi Parenzane. Uredili bomo sodobno infrastrukturo za izposojo koles.
Uredili bomo boljše avtobusne povezave z notranjostjo države in med občinami v slovenski Istri, kakor tudi s sosednjima državama. Omogočili bomo javni mestni in primestni prevoz po simbolični ceni za domačine, dijake, študente in upokojence ter večjo frekventnost prevozov.
Poskrbeli bomo, da bo občina Piran prijazna gibalno oviranim osebam, zato bomo primerno uredili vso javno, cestno in ostalo infrastrukturo. Takoj bomo pričeli z urejanjem dostopov do vseh javnih ustanov, zavodov in podjetij v občini, saj imajo gibalno ovirane osebe veliko težav že v samem mestnem jedru.
Izdelali bomo kataster vseh vodotokov in podcestnih prepustov ter poskrbeli za redno vzdrževanje in pretočnost le-teh.
Po izdelanem planu gradnje in obnove kanalizacijskega sistema na celotnem območju občine Piran bomo vsako leto dograjevali in obnavljali fekalno in meteorno kanalizacijsko omrežje.
Spodbujali bomo vse zasebne lastnike zemljišč, da pristopijo k realizaciji svojih projektov, kot npr. območje starega rudnika v Sečovljah, območje Kaštela v centru Portoroža in druge.
Z namenom izgradnje lokalne identitete, večje prepoznavnosti in trženja turistične destinacije, bomo opravili javni natečaj za izdelavo novelacije celostne grafične podobe in zunanjega označevanja v Občini Pirani iz leta 1997, s poudarkom na oblikovanju poenotene usmerjevalne signalizacije.
Zadnja suša nam je bila dobra šola in nas je spodbudila k iskanju alternativnih vodnih virov za namakanje kmetijskih površin, zelenic in čiščenje javnih površin, zato bomo za ublažitev posledic podnebnih sprememb pristopili k izvedbi postopkov za izgradnjo zadrževalnikov in bazenov, občane pa spodbujali k izgradnji individualnih zadrževalnikov za padavinske vode.
Povečana poraba obnovljivih virov in povečanje učinkovitosti rabe energije. Na čim več javnih objektov je potrebno namestiti sončne elektrarne. Potrebna je čim hitrejša izvedba postopkov za postavitev sončnih elektrarn na strehah občinskih stavb.
Vse slabo vzdrževane vodne vire – naravne izvire, bomo obnovili in jih zaščitili.
Glede na to, da smo Sloveniji in Istri poleg odličnega vina in oljčnega olja privilegirani tudi s kakovostno pitno vodo, bomo to premalo poudarjeno primerjalno prednost vključili v promocijo naše turistične destinacije, saj je pitje vode iz pipe svetovni privilegij. V ta namen bomo po celotni občini postavili več pitnikov.
Pristopili bomo k projektom, ki bodo pripomogli k varovanju in ohranjanju kakovosti morja ter življenja v njem.
V partnerstvu s Pomorskim muzejem Sergeja Mašere bomo podali pobudo za ustanovitev Mediteranskega združenja mest, ki jim je solinarstvo skupni imenovalec, saj si Sečoveljske soline, naravni park in proizvodnja soli v partnerstvu z državo zaslužijo posebno obravnavo in zaščito te najdragocenejše dediščine našega kraja.
Zavedamo se, da so tudi živali kot čuteča bitja nepogrešljiv del naše skupnosti. Sprejeli bomo prijaznejše ukrepe za domače in prostoživeče živali. Vzpostavili bomo boljše sodelovanje z vsemi obalnimi društvi za zaščito živali.
Pri našem delu nas bo vodila strokovnost in dobra akcijska strategija, ki nam bo pokazala, na katerih področjih moramo vložiti več truda in energije, da zastavljene cilje tudi dosežemo. Zato bomo reorganizirali in okrepili občinsko upravo, med drugim tudi z mestnim in krajinskim arhitektom, ki bosta skrbela in bdela nad urejenostjo in podobo naše občine. Delali bomo transparentno, s poudarkom na ničelni toleranci do korupcije.
Pregledali bomo vsebine vseh projektov, ki so obtičali v občinskih predalih, preverili ustreznost z razvojnimi potrebami in o ugotovitvah seznanili javnost. Skupaj bomo ocenili, s katerimi projekti je smiselno nadaljevati, katere dokončno prečrtati in glede na aktualne razvojne potrebe skupnosti nadaljevati z novimi.
Poenostavitev birokratskih postopkov z možnostjo neposrednega oddajanja elektronskih vlog.
Okrepili bomo povezovanje in izvajanje nalog skupne občinske uprave štirih istrskih občin, s poudarkom na večji učinkovitosti in izboljšanju posameznih nalog v praksi.
V skladu z 241. členom Zakona o urejanju prostora (ZUreP-3), ki omogoča občinske oprostitve komunalnega prispevka, bomo dopolnili Odlok o komunalnem prispevku Občine Piran, z možnostjo delne oprostitve do višine 50% za posamezne vrste stanovanjskih stavb v skladu s predpisi, ki urejajo klasifikacijo vrst objektov ter delne oprostitve plačila komunalnega prispevka do 50 % za prizidave obstoječih objektov, če se s tem rešuje stanovanjski problem otrok in mladih družin.
Pospešili bomo vse začete in začeli nove postopke za čimprejšnjo izgradnjo zadostnega števila stanovanj za mlade družine. Začeli bomo na Košti, kjer imamo že gradbeno dovoljenje.
Začeli bomo s postopki za saniranje propadajočih stavb, ki jih bomo namenili za reševanje stanovanjske problematike.
Nihče ni prestar za nova znanja. V naši skupnosti smo lahko uspešni, če gradimo na zavzetosti in potrebah mladih ter znanju in izkušnjah starejših, da mladim tlakujemo pot v lepšo prihodnost. Primer dobre prakse je društvo Faros.
Na oskrbo v domovih za starostnike čaka veliko naših občank in občanov. Ker so zmogljivosti Centra za starejše občane Lucija zapolnjene, so naši občani prisiljeni iskati namestitve v oddaljenih domovih po Sloveniji. Zato bomo pri prostorskem načrtovanju določili primerno lokacijo za izgradnjo novega doma za starejše občane.
Zaradi vse večje prostorske stiske v domovih za starejše občane se bomo zavzeli za boljše delovanje sistema skrbi za starejše, ki živijo na svojem domu, vendar se zaradi bolezni ali drugih težav povezanih s starostjo ne morejo več v celoti oskrbovati ali negovati sami.
Povišali bomo subvencije za vrtec socialno šibkejšim družinam.
Z inovativnimi oblikami turizma bomo poskrbeli za enakomeren razvoj mesta in podež
Posebno skrb bomo namenili razvoju podeželja in ohranjanju poseljenosti na podeželju. V ta namen bomo pospešili gradnjo in posodabljanje infrastrukture ter podpirali razvoj obrti in turizma na podeželju, ohranjanje naravne ter kulturne dediščine, kulturne krajine in obnovo kulturnih spomenikov ter objektov za turistične namene.
Vzpostavili bomo dialog s kmetijskimi pridelovalci, spodbujali razvoj sonaravnega kmetijstva z različnimi naložbami v kmetijska gospodarstva in opremo, subvencionirali zavarovalne premije ter nudili pomoč pri prijavah na razpise za pridobivanje raznih subvencij za kmetijstvo.
Zgradili bomo manjkajočo športno in rekreacijsko infrastrukturo – Športni park Lucija. Enakopravno bomo obravnavali vse športne klube in društva ter ustvarjali pogoje za vključevanje v šport in rekreacijo prebivalcev vseh starostnih skupin.
Izgradnja novega vrtca v Luciji, obnova otroških igrišč, sanacija šolskih objektov.
Posebno pozornost in skrb bomo posvetili aktivnemu življenju starejših. Ustvarili bomo pogoje za vse športno rekreacijske programe namenjene starejšim občankam in občanom.
Turistična destinacija nista le morje in sonce, temveč kraj in ljudje s svojo kulturo. Lokalni skupnosti mora biti omogočeno, da pokaže svojo ustvarjalnost in umetniško nadarjenost, tradicijo, zgodovino ter moralne vrednote. Vse to bi morala spremljati sodobna in udobna infrastruktura, ki jo moramo zgraditi.
Vzpostavili bomo boljše sodelovanje z vsemi kulturnimi ustanovami v Občini Piran. Posebno pozornost bomo namenili izvajanju kulturnih programov v Avditoriju Portorož in Gledališču Tartini, čigar potencial je premalo izkoriščen. Gledališče bi moralo živeti z mestom in meščani. Tega poslanstva Tartinijevo gledališče že nekaj desetletij ne izpolnjuje.
Bolje bomo prisluhnili kulturnim in drugim društvom ter samostojnim ustvarjalcem s področja kulture in umetnosti, zlasti mladim talentom, glasbenikom in umetnikom. Spodbujali bomo organizacijo pestrejše palete kulturno-umetniških glasbenih, gledaliških, športnih, mladinskih, otroških, turističnih in ustvarjalnih dogodkov. V dialogu z mestnim prebivalstvom bomo poskrbeli za oživitev festivalske kulture v mestu. S spodbudami bomo privabili manjkajoče vsebine, kot so na primer umirjeni tematski lokali (jazz / rock / blues klubi, piano bar ipd.).
Javne ustanove, javna in zasebna podjetja bomo motivirali, da podpirajo kulturo in da zavoljo boljšega lastnega delovanja zaposlenim omogočajo kulturno udejstvovanje in s tem izboljšajo organizacijsko klimo, produktivnost, ustvarjalnost in krepijo pozitivne odnose v kolektivih. Ogledi predstav, razstav, literarnega večera in drugih kulturnih dogodkov so namreč priložnosti, ki omogočajo pristno druženje zaposlenih in boljše spoznavanje izven običajnega delovnega okolja.
Povišali bomo proračunsko postavko za obnovo in vzdrževanje sakralne kulturne dediščine, ki je nepogrešljiv del turistične ponudbe občine Piran in na letni ravni trenutno znaša komaj 15.000 evrov za celotno občino.
Pristopili bomo k obnovi Kosmačeve hiše v Portorožu in spremenili njeno namembnost v umetniško rezidenco ter k pripravi projektne dokumentacije in konzervatorskega načrta za prenovo palače Apollonio (Zaccaria-Ravasini).
Oblikovali bomo program družabnih dogodkov, namenjenih medsebojnemu spoznavanju in razvijanju dobrih medsosedskih odnosov ter s tem oblikovanju skupnosti, v kateri se vsakdo, od najmlajšega do najstarejšega, počuti varnega, sprejetega in upoštevanega.
Zaupanje, spoštovanje in sodelovanje so temelji dobrih odnosov vseh, ki stremimo k prepoznavanju družbenih prioritet. Boljšo prihodnost lahko dosežemo tako, da jo sami ustvarimo. Gradili bomo dobre odnose med ljudmi, spodbujali bomo spoštovanje raznolikosti in povezovanje skupnosti. Prisluhnili bomo tudi tistim občankam in občanom, ki v preteklosti niso bili slišani. Upoštevali bomo mnenja vseh, ki bodo izrazili pripravljenost za sodelovanje pri razvoju občine Piran. Na tem svetu je dovolj prostora za vse. Nihče ničesar ne izgubi, če ima spoštljiv odnos do sočloveka.
Posebej bomo poskrbeli za motivacijo in nagrajevanje občanov, ki s svojim delom in prizadevanji prispevajo za skupno dobro in so zgled ostalim občanom in občankam. Kot primer dobre prakse lahko navedemo častno plaketo »Varuh okolja 2022«, ki je bila letos prvič podeljena na občinskem prazniku Silvestru Opari in Bogdanu Kozini za njuna nesebična prizadevanja pri varstvu in ohranjanju čistega in zdravega okolja.
Za večjo učinkovitost in sprotno reševanje odprtih vprašanj, bomo vzpostavili reden in konstruktiven dialog z občankami in občani ter z izvoljenimi predstavniki v občinski svet in krajevnih skupnostih. Za transparentno odločanje je ključnega pomena sodelovanje in vključenost vseh deležnikov, osnova pa je pravočasna in celovita informiranost javnosti. Zato bomo pri snovanju vseh projektov javnega pomena pravočasno vključili sodelovanje javnosti.
Nadgradili bomo sodelovanje z italijansko narodno skupnostjo in izobraževalnimi ustanovami z italijanskim učnim jezikom ter prisluhnili njihovim potrebam. Pomembno je, da se med seboj spoštujemo in razumemo, ne glede na jezikovno različnost.
Dodatno pozornost bomo namenili društvom in organizacijam drugih narodov in narodnosti, ki živijo, delajo, ustvarjajo in prispevajo h kulturni prepoznavnosti našega kraja s poudarkom na kulturi, kulinariki in jeziku.
Oblikovali bomo nove, pravičnejše kriterije za letno financiranje redne dejavnosti društev glede na število članov, kakovost prijavljenega in izvedenega programa, sposobnosti pridobivanja lastnih sredstev iz drugih virov ter njihovega prispevka kulturni in turistično promocijski prepoznavnosti občine Piran.
Podpirali in spodbujali bomo medverski dialog kot del medkulturnega dialoga, ki predstavlja temeljno vrednoto EU.
Spodbujali bomo čezmejno sodelovanje ter ponovno vzpostavili sodelovanje s pobratenimi občinami.
Pri obnovi kanalizacije, ulic in trgov bomo vse asfaltirane površine nadomestili s tlakovanjem iz naravnega kamna.
V skladu s Celostno prometno strategijo Občine Piran bomo nadaljevali z začetim predhodnim postopkom za sprejem OPPN-ja za izgradnjo centralne garažne hiše pod mestnim stadionom z logističnim centrom, s shrambnimi prostori za potrebe gospodinjstev, skladišči za obrtnike, trgovce, gostince, depoji za Obalne galerije Piran, Pomorski muzej Sergej Mašera, mestni arhiv in druge uporabnike. Preveritev drugih možnih lokacij za izgradnjo garažnih hiš.
Po izgradnji centralne garažne hiše in logističnega centra pod mestnim stadionom, ki bo namenjena prebivalcem in obiskovalcem mestnega jedra, uporabnikom in obiskovalcem stadiona, obiskovalcem pokopališča ter Fiese, bo Piran zaprt za avtomobilski promet. Omogočena bo dostava, javni potniški promet ter taksi služba. Izjeme za parkiranje v mestnem jedru bodo le invalidi, starejši občani ter družine z majhnimi otroki. Tudi prebivalcem mestnega jedra bo omogočeno parkiranje v mestu, vendar bo časovno omejeno. Prevoz med GH in mestom bo omogočen tudi z manjšimi električnimi vozili in javnim potniškim prometom.
Z začasnimi ukrepi bomo zagotovili večjo varnost potnikov in pešcev na glavni avtobusni postaji v Piranu, kjer sta se zgodili že dve hujši nesreči – ena žal s smrtnim izidom in druga s hujšimi telesnimi poškodbami. Po začasnih ukrepih bo sledila izdelava projektnih rešitev za premestitev avtobusne postaje na Fornače.
Z namenom izboljšanja prometne varnosti in izboljšanja življenjskih pogojev prebivalcev Dantejeve ulice, ki že leta trpijo in prenašajo hrup in avtomobilske izpuhe, bomo meščanom predstavili in pričeli s postopki celovite rekonstrukcije vhoda v mesto Piran z odmikom ceste od stavb in izgradnjo varne kolesarske in peš cone – promenade.
Vzpostavitev režima kratkotrajnega parkiranja nasproti lokala »Tri papige« in ureditev obračališča za podaljšano linijo gratis busa.
Spodbujali bomo obnovo vseh dotrajanih stavb v zasebni lasti ter pričeli z obnovo stavb v občinski lasti za potrebe neprofitnih, kadrovskih in stanovanj za mlade družine ter za potrebe društev, ki s svojim delovanjem ohranjajo in gradijo utrip mesta.
Povišali bomo subvencije za obnovo fasad in podaljšali roke za izvedbo del ter predlagali spremembo Odloka o občinskih taksah v Občini Piran, z oprostitvijo plačila občinskih taks za uporabo javnih površin pri postavitvi gradbenih odrov in ureditvi gradbišč na javnih površinah med obnovo in rekonstrukcijo starih stavb, ne glede ali je investitor fizična ali pravna oseba.
Na podlagi protipoplavne študije bomo izvedli mednarodni razpis za izdelavo projekta protipoplavne zaščite mesta Piran in ga javno predstavili občanom. Izvedba mora temeljiti na uporabi naravnih materialov, v kamniti izvedbi in brez vidnih betonov.
Po izgradnji garažne hiše pod mestnim stadionom bomo celotno območje Fornač, vključno s staro upravno stavbo Okolja Piran in nekdanjo tovarno Salvetti in stavbo Viba filma, namenili novim mestotvornim vsebinam, ki jih bomo v postopku sprejemanja novega OPPN-ja na urbanističnih delavnicah določili skupaj z občani.
Posebno pozornost bomo namenili gledališču Tartini, čigar potencial je premalo izkoriščen in ki že desetletja ne izpolnjuje svojega poslanstva. Mestno gledališče mora živeti z mestom in meščani.
Otvoritev stalne razstave, zbirke filmskega muzeja, posvečenega Piranu v filmu z nadgradnjo učne poti po lokacijah snemanj najpomembnejših filmskih produkcij. Filmski studio Viba filma na Fornačah se ponuja kot edinstvena lokacija, ki bi poleg muzeja gostila tudi manjšo dvorano za Art kino produkcije in bi bila eno od prizorišč Slovenskega filmskega festivala.
Piran je ena najbolj zaželenih poročnih destinacij, ki so pomemben segment turistične ponudbe. Tintorettova dvorana občinske palače zaradi svoje umeščenosti in omejitve gibanja po prostorih občine ne izpolnjuje organizacijskih pogojev za tovrstne dogodke. Zato bomo v neizkoriščenem pritličnem delu občinske stavbe uredili novo prireditveno protokolarno in poročno dvorano, ki bo služila tudi za potrebe meščanov in krajevne skupnosti.
Povišali bomo proračunsko postavko za obnovo in vzdrževanje sakralne kulturne dediščine, ki je nepogrešljiv del turistične ponudbe občine Piran in na letni ravni trenutno znaša komaj 15.000 evrov za celotno občino.
Zagotovili bomo proračunska sredstva za pomoč pri nujni statični sanaciji špice in zunanjega dela piranskega zvonika, ki je eden izmed najbolj prepoznavnih elementov piranske vedute.
Uredili bomo mestne plaže na Punti, pred hotelom Piran, na Fornačah, v Fiesi, Portorožu ter poskrbeli za varne dostope do morja starejšim in gibalno oviranim osebam.
Z namenom zagotavljanja urejenosti in čistoče mestnega jedra bomo vzpostavili stalno službo komunalnega nadzora, ki bo v skladu z veljavnimi občinskimi odloki izvajala nadzor in sankcionirala kršitelje.
Trajno bomo sanirali in vzpostavili varno peš pot med Piranom in Fieso, primerno za vse uporabnike, ne glede na njihovo starost ali morebitno gibalno oviranost.
Uredili bomo plažo, okolico obeh jezer z učnimi potmi. Vsa začasna prodajna mesta in objekte bomo premaknili s centralnega dela na obrobje parka.
Za rešitev problema mirujočega prometa, ki pesti obiskovalce Avditorija, prebivalce Senčne poti, Letoviške poti in širše okolice, bomo novelirali investicijski program in program komunalnega opremljanja ter preučili možnost realizacije garažne hiše Valeta, za katerega je bil sprejet OPPN leta 2012.
Pričeli bomo s postopkom ureditve centra Portoroža. V sklopu OPPN-ja bomo rešili tudi problem mirujočega prometa. Skupaj s krajani bomo določili lokacije za gradnjo novih garažnih hiš in nadaljevali s postopkom izgradnje nove promenade in varne kolesarske povezave od skladišč soli do Lucije. Poskrbeli bomo tudi za ureditev varnejših prehodov med hoteli in plažo ter izboljšali pestrost ponudbe z novimi vsebinami.
Pričeli bomo s postopkom razširitve in izgradnje promenade od skladišč soli do Lucije z ločenima pasovoma za kolesarje in pešce.
Skladno z veljavnimi prostorskimi akti in PPN bomo pričeli postopek za ureditev novega krajevnega pristanišča, kjer bodo poleg zadostnega števila komunalnih privezov urejeni tudi privezi za dnevne navtične obiskovalce. Vsa plovila iz Portoroža bodo preseljena v novo pristanišče, glavni pomol v Portorožu pa bo namenjen le za izvajanje dejavnosti turističnih prevozov.
Teniški turnirji so odlična priložnost za promocijo Portoroža in celotne Slovenije kot odlične destinacije za aktivna doživetja in velike športne dogodke. Prizadevali si bomo za razvoj tenisa in vključevanje otrok v igranje tenisa s ciljem, da Portorož postane uveljavljena teniška destinacija za aktiven oddih in priprave športnikov.
V Portorožu ima v Centru vodnih športov sedež Jadralna zveza Slovenije, s katero bomo okrepili sodelovanje pri izvajanju jadralnih programov, od vključevanja in vzgoje najmlajših, do podpore vseh aktivnosti in izvedb mednarodnih tekmovanj za mladinske in olimpijske razrede, s čimer bomo postavili Portorož na svetovni jadralski zemljevid.
Sprejeli bomo strategijo razvoja kulturnega in kongresnega centra Avditorij Portorož in mu namenili potrebna sredstva za modernizacijo in tehnično opremo vseh prizorišč.
Posebno pozornost bomo namenjali ureditvi varnejših poti do šolskih in drugih izobraževalno varstvenih objektov (javna razsvetljava, pločniki, kolesarske poti).
Pričetek postopka reševanja problematike mirujočega prometa na območju Krajinskega parka Strunjan z izbiro primerne lokacije za izgradnjo garažne hiše, odmik pločevine od strunjanskih solin in Stjuže, izgradnja novega krožišča ob Stjuži ter varne kolesarske povezave do plaže, pomoč pri rekonstrukciji in ureditvi doma krajanov.
Nadaljevali bomo s postopkom optimizacije hitre ceste Jagodje – Lucija iz štiripasovnice v dvopasovnico, kar bo po izgradnji omogočilo ukinitev odcepa sedanje regionalne in tranzitne ceste, ki Lucijo grobo deli na dva dela od Podvozne ulice do krožišča v dolžini 600 m. Na mestu sedanje ceste smo predlagali izgradnjo podzemne dvoetažne garažne hiše s kapaciteto 1000 parkirnih mest in centralnega parka nad garažno hišo, ki bi povezal Lucijo v urbano celoto in izboljšal mobilnost in varnost pešcev. S tem projektom bi omogočili tudi zadostno število parkirnih mest vsem prebivalcem Ulice XXX. Divizije, Fazanske, Šolske, Podvozne, Ukmarjeve in ulice Obala ter drugim obiskovalcem.
Izgradnja športnega parka med regionalno cesto in obrtno cono Lucija, ki zajema večnamensko športno dvorano in pokrit plavalni bazen ter zunanje športne površine, vključno z atletskim stadionom s 400-metrsko tekaško stezo, trim stezo in ostalimi zunanjimi športnimi in otroškimi igrišči.
Omogočali bomo pogoje za izvajanje kvalitetne zdravstvene oskrbe. Nedavno zgrajeni zdravstveni dom se že danes sooča s prostorsko stisko. Uvajajo se novi programi preventive in kurative, zdravstvene potrebe krajanov so vedno večje. Zato moramo že danes pozorno spremljati stanje in pravočasno ukrepati. Novi program je Center za duševno zdravje otrok in mladostnikov, ki šteje 12 strokovnih sodelavcev in bi lahko deloval tudi kot samostojna enota. Tudi ambulanta medicine dela, ki se nahaja v Piranu, bi potrebovala nove prostore na bolj dostopni lokaciji, saj pokriva skoraj polovico regije.
Za povečanje stopnje samooskrbe bomo občanom, željnim kakovostne in zdrave hrane, omogočili pridelovanje sezonskih vrtnin za lastne potrebe na manjših obdelovalnih površinah. Na ta način bomo spodbudili ekološko proizvodnjo hrane, kot tudi spoznavanje, povezovanje in sodelovanje ob kakovostnem preživljanju prostega časa v naravnem lokalnem okolju.
Za potrebe preselitve komunalnih dejavnosti Okolja Piran s Fornač, ki bodo namenjene bolj koristnim mestotvornim vsebinam, bomo zgradili nov poslovno operativni center v obrtni coni Lucija, v sklopu katerega bo zgrajen tudi sodoben Center ponovne uporabe.
Pri prostorskem načrtovanju širitve naselja Lucija bomo poseben poudarek dali na izgradnjo stanovanj za mlade družine in druge mestotvorne vsebine, ki pomembno vplivajo na dvig kvalitete bivanja in jih skupnost potrebuje.
Nadaljevali bomo vse začete postopke za izgradnjo novega vrtca v Luciji.
Vzpostavili bomo dialog in sodelovanje z župnijo Lucija, med drugim tudi o OPPN-ju za gradnjo cerkve in župnijskega središča v Luciji, ki je bil sprejet leta 2010.
Park skulptur, ki predstavlja izjemno dodano vrednost našega prostora in je premalo vpet v življenje kraja, je odtujen od turistične ponudbe. Zato bomo v sodelovanju z Obalnimi galerijami in turističnimi akterji delali na večji uveljavitvi Forma vive s ciljem obogatitve ponudbe turistične destinacije.
Nadaljevali bomo postopke izgradnje dvopasovne ceste z ločeno kolesarsko in peš potjo, drevoredom medonosnih dreves ter javno razsvetljavo med Gorgom in Košto, z namenom razbremenitve ceste skozi Sečovlje in Parecag ter ukinitve tranzitnega prometa skozi vas, kjer bo iz varnostnih razlogov udeležencev v prometu vzpostavljen režim umirjenega prometa. Uredili bomo tudi kolesarsko in peš povezavo med Gostilno mama Marička in Parenzano. Večji poudarek bomo dali na kolesarske in pešcem prijazne površine.
Cesto na Gorgu, ki predstavlja šolsko pot, bomo preplastili in uredili javno razsvetljavo.
Pospešili bomo postopke za začetek izgradnje stanovanj na Košti, za katero že obstaja gradbeno dovoljenje.
Po izgradnji dvonivojskega lesenega mostovža bomo nadaljevali s projektom rekonstrukcije ceste in izgradnjo manjkajoče komunalne infrastrukture ob Jernejevem kanalu.
S krajani KS Sečovlje bomo zavzeli jasna stališča o razvojnih potencialih na območju krajevne skupnosti – starega rudnika in letališča, ki mora delovati v sožitju s krajem ter o zagotovitvi ustreznih prostorov za delovanje Razvojnega društva Stena ter Turističnega društva Taperin Sečovlje.
Rekonstruirali in preplastili bomo cesto od krožišča do zaključka Zbirnega centra v Dragonji. Del sredstev za pokritje stroškov zagotavlja Ministrstvo za notranje zadeve, v skladu z 9.a členom Zakona o nadzoru državne meje, ki omogoča, da se občinam ob državni meji povrne del njihovih stroškov zaradi obnove in investicijskega vzdrževanja občinskih cest in javnih poti, ki so dodatno obremenjene zaradi povečanega nadzora državne meje.
Za preprečevanje poplavljanja bomo posebno pozornost namenili rednemu vzdrževanju vodotokov v dogovoru z državo in koncesionarjem.
Priprava začetka postopka za sprejem OPPN-ja za celovito ureditev območja Kroga z okolico in z vsebinami, ki jih bomo določili skupaj s krajani. Ustanovili bomo posebno komisijo strokovnjakov iz različnih področjih za strategijo obnove samostanskega kompleksa na Krogu.
Izgradnja kanalizacije, obnova in energetska sanacija kulturnega doma v Sv. Petru, preko javnih del nadaljevati in pospešiti vzdrževanje gozdnih poti.
Nadaljevali bomo z začetimi aktivnostmi za izgradnjo nove kanalizacije in nove čistilne naprave v Sv. Petru in Novi vasi.